Dojemanje dela, kot ga poznamo in se nam zdi samoumevno, se je leto zaradi epidemije v hipu obrnilo na glavo. Hkrati pa je ta čas prinesel tudi nekaj pozitivnih sprememb v delovnih procesih. Večina podjetij so, kjer je bilo to mogoče, svojim zaposlenim omogočili opravljanje dela od doma. 

Če se je do marca zdelo, da je delo od doma neizvedljivo, se je v času epidemije izkazalo drugače. Kot dokazujejo tudi raziskave, je delo od doma zelo fleksibilna oblika dela, ki ne zmanjšuje produktivnosti. Za delodajalca pa celo pomeni manjše stroške in večjo fleksibilnost.

Po preklicu epidemije, torej po 31. maju se je življenje počasi vrnilo v normalne tirnice in večina podjetij je svoje zaposlene že pozvala, da so se vrnili v poslovne prostore družbe.

Kdaj lahko zaposleni opravljajo delo od doma? 

Da zaposleni ves delovni čas ali pa le del delovnega časa, delo opravlja na domu, mora biti določeno v pogodbi o zaposlitvi. Če že sklenjena pogodba o zaposlitvi opravljanja dela na domu ne predvideva, je treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks.

Delo na domu pomeni delo zunaj delovnih prostorov delodajalca, v prostoru, ki si ga zaposleni sam izbere. To je lahko na svojem domu ali drugje. Velikokrat se za delo na domu uporablja tudi izraz delo na daljavo. Zaposleni lahko na domu opravlja delo, ki sodi v dejavnost organizacije, ali delo, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti organizacije.

Napotitev na čakanje na delo doma 

Delodajalec lahko zaposlenega, ki mu ne more zagotavljati dela, pisno napoti na čakanje na delo doma. Seveda z namenom ohranitve zaposlitve.

V primeru čakanja na delo ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih. S tem pa tudi dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve. 

Delodajalcem, ki bodo zaprosili za pomoč in ki bodo izpolnjevali pogoje, bo država do 31. 07. (ta ukrep je bil podaljšan) krila 80 % tega nadomestila.